Werner Berg se je rodil 11. aprila 1904 v Elberfeldu (Wupperfeld, Nemčija). Po maturi, rudarskem vajeništvu in delu v tovarni je začel v letu 1923 študij državoslovja in leta 1927 promoviral na Dunaju, nato je začel – kar je bila njegova dolgoletna želja – obiskovati umetniški akademiji na Dunaju in v Münchnu. Leta 1932 je prišlo do pomembne življenjske odločitve: naselil se je na Rutarjevini, odročni kmetiji na južnem delu Koroške, na meji s Slovenijo. Poleg umetniškega ustvarjanja je s svojo družino oskrboval to kmetijo. Po posredovanju Emila Noldeja so v letu 1934 prve razstave pokazale njegovo delo v Nemčiji. Leta 1935 so Bergova dela označili in zasegli kot izrojena. Po letu 1945 so številne razstave in počastitve pripomogle, da je postalo Bergovo delo znano v tujini.
Leta 1957 je bil imenovan za profesorja, v letih 1966, 1969 in 1971 je postal častni meščan Slovenj Gradca, Pliberka in Galicije. Leta 1981 so mu predali odličje Republike Avstrije.
Sedmega septembra 1981 je Werner Berg umrl na Rutarjevini.
Lesorezi Wernerja Berga so nastali ločeno od njegovih slik. Njihovi črno-beli toni so bili pri Bergu mišljeni kot stopnjevanje barvnega učinka. Posamezne odtise je naredil z roko, često se po obdelavi med seboj razlikujejo tako, da pravzaprav vsak odtis pomeni izvirnik.
Teme je dobival večinoma iz okolja podeželskega življenja, umetnikov cilj pa je bilo vedno oblikovanje, v najbolj zgoščenemu napetostnem odnosu naj bi se oblika precizirala in zgostila.
