Umetnik, slikar Stanko Rapotec je slovenski popotnik, ki ga je življenjska pot vodila iz Ljubljane preko Zagreba, Trsta na Srednji vzhod, od tam pa po drugi svetovni vojni v daljno Avstralijo. Vedno rad in pogosto se je vračal v Evropo.
Postanki v Parizu, Londonu, Rimu so bili tako rekoč del njegovega delovnega procesa.
Na monumentalnih formatih nam v abstraktno ekspresionistični govorici z eruptivno močjo priča, obuja svoje – naše junake Herkulesa, Kralja Matjaža. V močnih, polnih tonih rumene, rdeče, modre barve in v razgibanemu ritmu čopiča podoživljamo na njegovih platnih ozračje notranjosti mogočnih katedral.
Ni naključje, da je zadnja leta pogosto prihajal med Slovence na Koroškem. Tu je nadaljeval proces iskanja, spoznavanja evropske kulturne dediščine. Našel je nov izvir navdiha, svež studenec idej in moči.
Povratek k prvobitnosti, miru, ki ga dihajo koroške vasi, povratek k preprostemu domačinu, je tega vihravega moža visoke postave, slikarja Rapotca, spodbudil, da je še hitreje in močneje potegnil čopič, da je še z bolj gotovo roko nanašal barve, da je v svojem slikarskem izrazu postal sigurnejši in s tem še boljši.
Slike, ki jih je iz svojega koroškega ateljeja – najprej v Tinjah, nato v Svečah – odpeljal na razstave v Pariz, London, Sydney, Adelaide, so naletele na širok odziv občinstva. Po odmevih dosegljivih zapiskov likovne kritike je sklepal, da so ravno platna njegovega koroškega obdobja med najboljšimi.
